SPLETNA REZERVACIJA

Kraljeva soba

ZGODBA O SAVINJSKEM ŽELODCU

V preteklosti je želodec veljal za obredno jed ob velikih praznikih in ohcetih. Najbolj obredni pomen je imel za veliko noč in redno so ga nosili k žegnu, vendar več kuhanega kot surovega. Na ohcetih, sedminah in družinskih slavjih se je želodec serviral ob točno določenem trenutku. Dejstvo, da je dober želodec ponos vsakega gospodarja, dokazuje pomen, ki so ga pripisovali tej jedi, ki je bila nekoč izrazit priboljšek in nikakor vsakodnevna jed.

Sicer pa je za pripravo dobrega želodca vse pomembno: pravilna reja svinj, pravilno krmljenje, ustrezna zmes in seveda še bolj dosledna predelava, uspeh oziroma kakovost pa je seveda odvisen tudi od klimatskih pogojev. Starejši prisegajo, da so najboljši želodci tisti, ki so bili shranjeni v starih kaščah; temu ne kaže oporekati, kajti kašče so zaradi dobrih izolacijskih lastnosti več kot odlična hramba mesnih priboljškov. Pred vami je savinjski želodec, pripravljen po originalni stari recepturi in je prav tak, kot sta ga leta 1932 prvič poskusila angleški in jugoslovanski kralj.

 

Kljub Vašemu nedvomno izostrenemu okusu in redki danosti, da takoj prepoznate kulinarično specialiteto, upoštevajte nasvet: če želite poizkusiti nedvomno najbolj kakovosten primerek savinjskega želodca, ga enostavno naročite natakarju v hotelu Plesnik. Ne pozabite – iz Plesnikovega hotela je, nad okusno mesnino očaran, odšel tudi angleški kralj. Zadovoljen je bil tudi jugoslovanski kralj. In kralji že vedo. Brez najmanjše trohice dvoma.

 

»Jugoslovanski kralj Aleksander, ki je imel v Bohinjski Bistrici svojo lovsko rezidenco, je avgusta leta 1932 prišel v družbi z angleškim kraljem Jurijem V. preko Kamniškega sedla v Logarsko dolino. Skupaj s spremstvom sta se ustavila v hotelu Plesnik pri hotelirju Francu Plesniku in si med drugim izdatno privoščila tudi savinjski želodec. Kralju Juriju V. je bila ta mesnina tako všeč, da so poslej iz Logarske doline redno pošiljali savinjski želodec na angleški dvor. Posebej za to so izdelali leseni škatli – ena je bila polna na poti v London, druga pa prazna na poti iz Londona v Plest. Po okusne pakete je redno prihajal z angleškega konzulata v Zagrebu osebni avtomobil, s katerim so nato paket s savinjskim želodcem odpeljali na letališče, od koder je pošiljka letela v London.«

Zapisal Aleksander Videčnik, publicist in raziskovalec ljudskih običajev in življenja v Zgornji Savinjski dolini.

Kljub Vašemu nedvomno izostrenemu okusu in redki danosti, da takoj prepoznate kulinarično specialiteto, upoštevajte nasvet: če želite poizkusiti nedvomno najbolj kakovosten primerek savinjskega želodca, ga enostavno naročite natakarju v hotelu Plesnik. Ne pozabite – iz Plesnikovega hotela je, nad okusno mesnino očaran, odšel tudi angleški kralj. Zadovoljen je bil tudi jugoslovanski kralj. In kralji že vedo. Brez najmanjše trohice dvoma.